Tale novica spada v rubriko: zgodilo se je že pred nekaj časa, toda sedaj preneseno v Blog.
Prisotni: Mag. Franc Avberšek (moderator), Simon Tot (HSE), mag. Marijan Penšek (Gorenje), mag. Marko Mavec (ERICo), mag. Boris Štefančič (KOTO Ljubljana), Marko Škoberne (Esotech), mag. Vilma Fece (DKRO), Alenka Avberšek (GZS SŠ OZ).
Izhodišča omizja je bile nekaj ključnih poudarkov konference:
· Društvo kot civilna iniciativa za varovanje okolja naj bi aktivno delovalo vse leto.
· Stanje v okolju ni rožnato, čeprav je mnogo boljše kot pred deset leti. V svetu je eko-biznis hitro rastoča dejavnost, v Sloveniji bi se morale naložbe v varovanje in sanacijo okolja iz dobrega 1,5% DBP povečati na 3%.
· Vprašanja, ali smo lahko kompetenčni center za okoljevarstvo, ne bi smelo biti. Mora pa to biti sprejemnik in oddajnik okoljevarstvenih impulzov. Pri tem je vloga nevladnih organizacij (NVO) zelo pomembna, tudi v EU posebej izpostavljena.
· Na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, sanacije voda in kanalizacije, je bilo storjenega že veliko, vsaj toliko še čaka na prihodnost.
· Veliko več bo potrebno storiti na reševanju problematike odpadkov s področja elektro in elektronskih aparatov
· Priložnost za odgovorno ravnanje in poslovna priložnost je ravnanje z gradbenimi odpadki.
· IPPC zavezanci so izrazili pripravljenost sodelovati pri naložbah v okolje in aktivno sodelovati pri oblikovanju Kompetenčnega centra za okoljevartsvo (KC OV).
Povzetki razprave:
Pomembno vlogo pri naložbah v okoljevarstvo ima HSE, ki ob politiki povezanega lastništva in širitvi poslovanja izven Slovenije išče sinergije v domači energetiki s ciljem energetske neodvisnosti Slovenije. Pri tem je skrb za naložbe ekologijo na krovnem nivoju, zato bi morala biti pomemben partner pri oblikovanju potencialnega KC za okoljevarstvo.
Svoje poslanstvo na tem področju vidi tudi Gorenje, ki je na področju varovanja okolja med vodilnimi v EU. Direktiva je jasna, zato ravnanju z elektronskimi in nevarnimi odpadki posvečajo posebno skrb in jo spreminjajo v vzporedno dejavnost. S tem namenom preko hčerinskih podjetij vstopajo na trg storitev za ravnanje z odpadki, ki mora biti tudi donosen.
Poleg rentabilnosti je pogoj za delovanje na trgu ravnanja z odpadki izjemno pomembna tudi komunikacija z javnostmi, ki mora temeljiti na strokovnih podatkih, ki pa morajo biti podani tako, da jim bo javnost verjela in se bo z rešitvami strinjala.V Šaleški dolini imamo s tem že nekaj dobrih( kostna moka) pa tudi slabih(gudron) izkušenj.
Za rešitve, ki bodo izvedene v naši dolini so zelo pomembne domače institucije, ki imajo v javnostih dovolj visoko stopnjo zaupanja. Zato Gorenje načrtuje tesnejšo povezanost v lastništvu ERICa, iniciativa za KC OV pa je vredna nadaljnjega razmisleka.
Nosilec izvedbenega inženiringa na področju ekologije voda, zraka in odpadkov v regiji je Esotech. Znanje za svojo dejavnost je poiskal v lokalnem in širšem prostoru. Povezuje se z R&R institucijami, s katerimi so skupaj izvajali projekte doma in v tujini in ki so pomembna referenca za nove posle. Pri tem je kakovost in inovativnost porok za vzpostavitev zaupanja, ki je v tej dejavnosti izjemno pomembna. Ovira za globalne trge je naša majhnost, zato želijo biti del KC OV.
ERICo, ki ima nadpovprečno izobrazbeno strukturo zaposlenih raziskovalcev in ostalih visoko usposobljenih multidisciplinarnih kadrov, je kumuliral znanja in dobre prakse sanacije Šaleške doline. Zato so že danes Center znanja, in bi v KC OV imel pomembno vlogo pri okoljskem osveščanju v šolah in oblikovanju ter izvajanju novih okoljskih visokošolskih programov. Reorganizirajo se v dve enoti – raziskovalno in v storitve na področju ekologije v industriji in energetiki. Za oba dela iščejo strateške partnerje. Zato bi bila tesnejša lastniška in vsebinska povezava z Gorenjem ter vključitev v KC OV dolgoročno prava usmeritev.
Primer uspešnega managementa za donosno ravnanje z občutljivimi organskimi odpadki, ki ga z zaupanjem sprejema javnost in (kontrolira) država, je Koto Ljubljana. Zaupanje javnosti, države, ki jim daje koncesijo in stroke, je osnova za razvoj novih oblik ravnanja z odpadki, za kar koristijo najsodobnejše tuje tehnologije z referencami. Vedno več delujejo tudi na tujih trgih, kjer projektno vključujejo tudi domače znanje. Zato je možnost povezovanja z KC OV seveda možna, seveda ob pogoju, da bodo pnudbe strokovno in finančno konkurenčne.
Bistvo povezovanja v KC OV je oblikovanje novih produktov z višjo dodano vrednostjo, ki bodo dali nova delovna mesta tudi za mlade. Primere dobrih praks najdemo na Danskem in Nizozemskem, kjer so to institucije, ki povezujejo iniciative v sinergijo pravih razvojnih projektov.
Če se vprašamo, kdo bi takšno iniciativo lahko prevzel v našem okolju , je to gotovo institucija, ki ima kritično maso kadrov, razvojno vizijo in kapital.
Iniciativa je verjetno na strani gospodarstva, pomembno mesto v tem pa morajo imeti tudi NVO in gospodarska zbornica, ki je vezni člen gospodarstvo z MOP.
Kako smo po zaključku omizja razumeli pojem Kompetenčni center za okoljevarstvo – KC OV?
Gre za sinergijsko povezavo znanj, potencialov in kapitala podjetij, lokalnih skupnosti, (države?) in NVO, ki zagotavljajo vodilno mesto na področju aplikativnih tehnoloških rešitev v ekologiji zemlje, voda, zraka in ravnanja z odpadki. To je center za okoljsko obveščanje, osveščanje, izobraževanje in raziskovanje ter inkubator novih idej in rešitev s tega področja. Predvsem uspešna realizacija rešitev bo tista, ki bo imela tudi pozitiven ekonomski rezultat. Tak KC bi moral biti eden od vodilnih okoljskih projektov v okviru III. razvojne osi.
