mag. Borut Repše, univ. dipl. ekon.

mag. Borut Repše, univ. dipl. ekon.,
e-pošta: borut@repse-consulting.com, gsm: 041 673 237

Izobrazba in usposabljanja:

• 2007 – Magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani s temo: "Analiza učinkov uporabe standardov ISO9001 in modelov odličnosti"
• 2006 – Opravljeno usposabljanje ocenjevalcev na osnovi modela odličnosti EFQM 2003 pri MIRS in EFQM
• 2006 – Opravljeno usposabljanje – Samoocenjevanje na podlagi modela odličnosti EFQM 2003, pri SFPO in EFQM
• 2006 – Opravljeno usposabljanje – Uporaba EFQM modela odličnosti za izboljšanje delovanja organizacije pri SFPO in EFQM
• 2004 – Opravljen preizkus strokovnih znanj za borznega posrednika pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev.
• 2001 – Opravil tečaj za vodilnega presojevalca sistemov vodenja ISO 9001: 2000 pri SIQ.
• 1999 – Diplomiral na Ekonomski Fakulteti v Ljubljani, finančna smer, na temo “Ureditev nabave skladno z ISO 9001”.

Dosedanje delo:

• Sodeloval pri uvajanju sistemov kakovosti, ki smo jih uvajali v podjetja z referenčne liste (18 let).
• 18 leta izkušenj pri uvajanju sistemov kakovosti ISO 9001 v podjetja z referenčne liste.
• 22 let izkušenj pri pripravi dokumentacije za sisteme kakovosti ISO 9001.
• 1 leto delovnih izkušenj v Ilirika borzno posredniška družba d.d.
• Operativno vodenje priprav na članstvo Ilirike d.d. pri Frankfurtski borzi, kot prvi borzno posredniški družbi iz Slovenije in drugi iz novih članic EU.

Bine Repše, univ. dipl. inz. inf.

Albin Repše ml., univ. dipl. inž. inf.,
e-pošta: bine@repse-consulting.com, gsm: 041 333 894

Izobrazba in usposabljanja:

2006 – Opravljeno usposabljanje ocenjevalcev po modelu odličnosti EFQM 2003 pri MIRS in EFQM
2006 – Opravljeno usposabljanje – Samoocenjevanje po modeluodličnosti EFQM 2003, pri SFPO in EFQM
2006 – Opravljeno usposabljanje – Uporaba EFQM modela odličnosti za izboljšanje delovanja organizacije pri SFPO in EFQM
1996 - Vodilni presojevalec za sisteme kakovosti po standardih ISO 9001 (BVQI-Bureau Veritas Quality International)
1994 - diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani na temo “Informacijski sistem o kakovosti po standardih ISO 9001”.
Dosedanje delo:

• 15 let izkušenj pri uvajanju sistemov kakovosti ISO 9000 v podjetja z referenčne liste,
• 16 let izkušenj pri pripravi dokumentacije za sisteme kakovosti ISO 9000.

mag. Albin Repše

mag. Albin Repše, univ. dipl. inž., gsm: 041 338 475

Izobrazba in status:

• 1993 - pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo pridobil status zasebnega raziskovalca z dejavnostjo Razvoj poslovnih sistemov
• 1979 - magistriral na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju s področja integralnega upravljanja kakovosti (TQM)
• 1971 - diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
  

Dosedanje delo in izkušnje:

• Več kot 110 uspešno certificiranih podjetih
• Več kot 700 seminarjev za preko 10.000 slušateljev
• 15 let vodenja področja kakovosti v sistemu Gorenje
• 36 let izkušenj na področju TQM

Prvih dvajset let delal v Gorenju, in sicer na različnih področjih:

• 5 let delal v razvoju
• 1980 -1993 vodil področje kakovosti na ravni sistema Gorenje
• 1983/84 član kolektivnega poslovodnega organa Gorenja.

V tem času v Gorenju:

• izpeljal več tehničnih inovacij in izboljšav
• organizal oz. vzpostavil laboratorij zanesljivosti in trajnosti
• uvajal in razvijal sistem TQM v vseh podjetjih sistema Gorenje
• sodeloval pri številnih raziskovalnih nalogah preko slovenske raziskovalne skupnosti in znotraj Gorenja
• objavljal članke v strokovnih revijah
• z referati sodeloval na različnih posvetovanjih s področja kakovosti in standardizacije
• pripravil in izvedel programe izobraževanja s področja kakovosti za kadre različnih poslovnih funkcij
• pripravil gradiva oz. izobraževalne materiale s področja kakovosti in standardizacije:

o Matematična statistika
o Zanesljivost
o CEOKA
o Informatika kakovosti
o Upravljanje kakovosti na področju trženja
o Kaj morajo o kakovosti vedeti mojstri
o Funkcija interne standardizacije v podjetju itd.

Za svoje delo na strokovnem in poslovodnem področju sem prejel različna priznanja, državna, občinska, zbornična in sistema Gorenje, novembra 2000 pa sem prejel tudi priznanje Slovenskega združenja za kakovost.

Kdo so odjemalci certifikacijskih storitev?

So odjemalci certifikatov zgolj certificirana podjetja? Po mojem mnenju bi bilo nujno kot odjemalce certifikacijskih organov prepoznati tudi tiste, ki se na certifikate pri svojem delu zanašajo. Na finančnem področju npr. računovodski standardi, jasno določajo, da so uporabniki izsledkov revizijskih mnenj zainteresirana javnost, ki nima neposrednega vpogleda v poslovanje podjetja (npr. upniki, delničarji, potencialni kupci, …). Gre torej za javnost, ki nima »notranjih informacij«. V primeru Enron, v katerem je vodstvo podjetja skupaj z revizijsko hišo zavajalo poslovno javnost so delničarji, upniki, in zaposleni utrpeli precejšnjo škodo. Na drugi strani pa je bilo najbrž vodstvo podjetja zelo zadovoljno s revizijskimi storitvami podjetja Arthur Andersen, ki ga danes ni več. Več…

Kdo so torej še pomembni odjemalci certifikatov? V primeru certificiranja po ISO 9001 so takšna zainteresirana javnost predvsem velika podjetja, ki se odločajo ali bo certifikat pogoj za sodelovanje z njimi ali ne. Npr. certifikati za avtomobilsko industrijo bodo pogoj za sodelovanje v dobaviteljski verigi, če bodo veliki proizvajalci mnenja, da jim tovrsten sistem znižuje stroške kakovosti v celotni verigi. Pri ISO 14001 so odjemalci certifikatov ISO 14001 tudi lokalne skupnosti, in pri OHSAS 18001 tudi zaposleni v podjetju.

Kakšne so posledice neupoštevanja mnenj končnih odjemalcev certifikatov?
V konkretnem primeru želim opozoriti na skupino podjetij, ki imajo vzpostavljen sistem vodenja kakovosti, in sicer na takšni ravni, da bi ga lahko brez težav certificirali. Slednje dokazuje tudi utečeno sodelovanje z uglednimi slovenskimi podjetji. Postavlja se torej vprašanje, kako to, da tem podjetjem ceneje prestajati neposredne presoje kupcev, po možnosti različnih kupcev. In kako to, da ugledna slovenska podjetja ne »outsourcajo« svojih presoj neodvisnim certifikacijskim organom? So zahteve zunanjih presojevalcev neusklajene z zahtevamu velikih kupcev?